O glutenu, zdravem kruhu in dieti

Glutenu se izogiba veliko ljudi, ki sicer nimajo neposrednih težav z njim, a je tak način prehranjevanja postal nekakšen sinonim za zdravo življenje.

Gluten, sicer imenovan tudi lepek, je rastlinska beljakovina, ki pozitivno vpliva na vzhajanje, primerno formo in strukturo kruha ter drugih izdelkov iz vzhajanega testa.

Najbolj pogost vir glutena so pšenica oz. pšenična moka, rž, pira in ječmen ter zadnje čase tudi pri nas čedalje bolj priljubljen kamut. Posledično vsebuje gluten velika večina piškotov, peciv in podobnih že pripravljenih izdelkov, katerih glavni vir je ena izmed naštetih mok, poleg tega pa ga dodajajo tudi v veliko instant omak in juh, na kar morajo biti pozorni ljudje, ki trpijo za celiakijo. A kot bomo videli v nadaljevanju, se glutenu izogiba tudi veliko ljudi, ki sicer nimajo neposrednih težav z njim, a je tak način prehranjevanjapostal nekakšen sinonim za zdravo življenje.

DIETA BREZ GLUTENA

Dieta brez glutena je v prvi vrsti namenjena ljudem, ki so diagnosticirani s celiakijo. To je bolezen, za katero zboli približno 1 % ljudi, njeni simptomi pa so pogosta driska in napenjanje, močno hujšanje ali pridobivanje na teži, anemija in celo depresija ter pogosti, nepojasnjeni glavoboli.

Intoleranca na gluten se lahko pojavi kadarkoli v življenju, pogostejša pa je sicer pri tistih, kjer je bolezen že prisotna v ožjem sorodstvu, mnogokrat pa se pojavi po stresnih dogodkih v življenju (rojstvo, operacije itd.). Ker je to avtoimuna bolezen, zdravila zanjo ni, zato so se bolniki primorani držati stroge diete, s katero ublažijo ali celo popolnoma zatrejo neprijetne simptome.

Ker postaja dieta brez glutena čedalje bolj priljubljena tudi pri ljudeh, ki nimajo neposrednih težav s prej omenjeno celiakijo, pa vam v nadaljevanju predstavljamo osnovni pregled dovoljenih brezglutenskih živil.

• Prvo in najbolj osnovno živilo, ki ga morate poznati so moke brez glutena,to so tudi pri nas zelo priljubljene ajdova in korouzna moka, pa tudi krompirjeva in čičerikina moka. Z malo iznajdljivosti boste lahko iz njih pripravljali enako dobra sladka in slana peciva kot iz navadne pšenične moke.
• Od žit je dovoljeno uživati proso, divji riž, amarant, sojo in kvinojo. Ko kupujete moko ali žita, preverite deklaracije, saj so lahko zlasti moke nižjega cenovnega razreda mešane z drugimi mokami, ki lahko vsebujejo sledi glutena!
• Uživate lahko nepredelane mlečne izdelke z izjemo sirov, ki jim je umetno dodana modra plesen ter sirnih namazov.
• Enako velja za široko paleto sadja, zelenjave in oreščkov, s pogojem, da ta niso tako ali drugače obdelana.
• Meso je tudi primerno za uživanje, a prav tako mora biti naravno, zato salame, klobase in podobni pripravljeni izdelki ne pridejo v poštev.

Na srečo danes obstaja široka izbira že pripravljenih brezglutenskih živil (od kruha, peciva, omak in podobnih živil), ki bolnikom s celiakijo omogočajo normalno življenje, a vseeno je pri nakupu ključno branje deklaracij in poseganje po preverjenih in kakovostnih znamkah. Velika večina proizvajalcev se danes odloča tudi za posebne linije izdelkov, ki so v celoti namenjene ljudem, preobčutljivim na gluten, iz dneva v dan se veča tudi brezglutenska ponudba v restavracijah. 

Razlog za povečano ponudbo izdelkov brez glutena se skriva v tem, da se v poplavi diet, o katerih vsak dan beremo, za tovrstno dieto odloča čedalje več ljudi.

Raziskave namreč kažejo, da gluten vpliva na veliko različnih bolezni, med drugim tudi na lupus, ekcem, kronične glavobole in utrujenost.

Brezglutenska dieta v prvi vrsti pomeni popolno odpoved industrijsko predelani hrani in posledično stremi k bolj zdravemu načinu življenja. Dokazano je, da uživanje brezglutenskih izdelkov ugodno vpliva na prebavo, pomaga vzdrževati telesno težo, preprečuje glavobole in pozitivno vpliva na izgled kože, saj taka dieta niža raven sladkorja v krvi, kar pa pozitivno vpliva na kolagen, ki je bistven za lep in mladosten videz kože.

Jedilnik brezglutenske diete je lahko enako bogat kot »normalen« jedilnik, včasih je potrebno le nekaj iznajdljivost ter odprtosti za okus določenih živil, ki jih sicer nismo vajeni. Mnogi tako pričnejo s peko domačega kruha iz brezglutenske moke (ajdove, koruzne, krompirjeve …) ter dvojno količino kvasa, neredki testo obogatijo z raznimi semeni, recimo laneninimi, sončničnimi ali bučnimi in kmalu zadovoljno ugotovijo, da je domač kruh ne bolj zdrav kakor tisti iz trgovine, temveč tudi bolj okusen. Internet ponuja ogromno receptov, napotkov in navodil, ki bodo prišla prav posebno manj veščim kuharjem oziroma pekom.

Ne glede na to, ali ste za za brezglutensko dieto odločili zavestno ali »prisilno«, je ta na dolgi rok korak k bolj zdravemu življenju. Ponudba izdelkov v trgovinah se povečuje iz dneva v dan, zato ni nič neobičajnega, če namesto piva naročite brezglutensko pivo in prav tako pico. Zato še danes zamenjajte vse navadne testenine s takimi, ki so »gluten free« in kuhinjsko shrambo obogatite z zdravimi in nepredelanimi živili!