Težave se lahko pojavljajo sezonsko, torej sedaj - ob cvetenju, ali pa čez celo leto, odvisno od tega, na kaj smo alergični. Poglejmo, kako se ogniti temu.

Seneni nahod ni ravno nedolžen. Stalno vnetje lahko privede do odebelitve nosne sluznice. Posledice so stalen nahod, smrčanje in motnje spanja. Strokovnjaki svarijo, da lahko preobčutljivost zajame tudi pljuča.
Posledično lahko nastopi tudi astma, ki je med drugim vzrok smrti pri skoraj dva tisoč Nemcih letno! Zahvaljujoč novim zdravilom, ki več ne obvladujejo krvnomožganskih celic, je postalo zdravljenje nadležnih simptomov bolniku veliko prijaznejši.

Na prvem mestu naj omenimo lokalno zdravljenje z antialergijskimi kapljicami za oči,nosnimi pršili in pljučnimi aerosoli z modernimi antihistamini H1. Zdravila, ki so na voljo tudi v obliki tablet, blokirajo histamin, tisto telesu lastno snov, ki povzroča srbenje, aktiviranje sluznice in krčenje bronhijev. Ko je v zraku veliko peloda in kadar govorimo o veliki preobčutljivosti, je kortizon praviloma nujen. Toda brez strahu - zahvaljujoč lokalni uporabi, ožilje le minimalno absorbira nove vrste kortikoidov. Zato so tudi stranski učinki toliko redkejši.

Cepljenje in kapljice

Zdravljenje je boljše kot vsako zatiranje simptomov. Ena izmed možnosti je tudi cepljenje proti alergiji. Specifična imunska terapija najbolj umiri telesu lasten, čezmerno aktiven imunski sistem. Terapijo s cepljenjem uporabljajo že vrsto let. 

Z naraščajočim soočanjem z alergenimi snovmi začne telo pospešeno proizvajati celice, ki izločajo snovi, ki se zoperstavijo histaminom – protivnetno in z zmanjševanjem odebelitve sluznice. Pred kratkim so strokovnjaki dognali, da zdravilo ne učinkuje le, če ga vbrizgamo pod kožo, ampak tudi prek ustne sluznice.

Samopomoč

Najboljša samopomoč je izogibanje alergenom – torej pelodom – kolikor je le mogoče. Preden se odpravite v posteljo, si pelode izperite z las, obleko pa si slecite zunaj spalnice. Na podeželju zračite prostore med 19.00 in 24.00, v mestu pa med 6.00 in 8.00 – takrat je koncentracija pelodov najnižja.

Poleg tega nosno sluznico večkrat dnevno očistite pelodov – z nosno prho ali z nosnim pršilom z morsko vodo. Nos si lahko zaščitite tudi s pršili, ki ustvarijo zaščitni film (na primer nasaleze) ali pa s posebnimi nosnimi mazili, ki vzpostavijo zaščitni sloj (na primer nasulind). Hudim alergikom pomaga tudi, da med cvetenjem 'njihovih' pelodov spremenijo okolje in se odpravijo na potovanje tja, kjer tista rastlina ne raste.

Nasveti strokovnjakov

Pomembna je zgodnja diagnoza

Če opazite, da nahod usahne ob pojavu deževnega vremena, morate nujno obiskati alergologa. Najverjetneje bo opravil kožni test, tako da vam bo na kožo nanesel ali vpraskal različne izvlečke pelodov. Nihče ni zaščiten: ne zgodi se tako redko, da alergija na pelode nastopi po 30. letu. 

Pogosto se počasi loti imunskega sistema, ki začne agresivno reagirati na snovi iz okolja, zdravje človeka pa dejansko ni ogroženo. Zaščitite se lahko tako, da iz svojega stanovanja odstranite ali redno čistite 'povzročitelje alergije', kot so zavese, oblazinjeno pohištvo in preproge. Ne le sesalnik, tudi avto alergikov naj bi bil opremljen s pelodnim filtrom. 

Navzkrižna alergija – kaj morate vedeti

Veliko ljudi ne ve, da se vsak drugi alergik poleg senenega nahoda dodatno odziva tudi na botanično sorodna živila (t. i. navzkrižna alergija). Posledice vključujejo od srbenja v ustih do driske in celo do alergičnega šoka. Alergiki na travnate in žitne pelode reagirajo predvsem na proso, riž in koruzo, banane, ananas, kivi, peteršilj, timijan in pšenično moko. 

Alergiki na drevesni pelod (breza, jelša, leska) se morajo izogibati oreškom, jabolkom, zeleni, jagodam, paradižnikom, korenju in krompirju. Alergija na zeliščne pelode (največkrat na pelin) je pogosto povezana s pretirano reakcijo na koprc, kamilico, kumino, koriander, gorčico, janež, pastinak in papriko. 

Astma – pozor pred poslabšanjem bolezni!
Piskanje v prsih in hitro dihanje se lahko najprej pojavita kot znaka prehlada. Če pa se težave pojavljajo vedno znova ali pa se hitro dihanje razvije v težko dihanje, naj vas pregleda zdravnik in ugotovi, ali morda ne bolehate za astmo. 

Zlasti, če že tako ali tako trpite za senenim nahodom. Pri alergijski astmi se preobčutljivost zgornjih dihalnih poti (nos) razširi tudi na spodnje (bronhiji). Posledica je poslabšanje stanja bolezni – dihalno mišičje se krčevito stisne, sluznica oteče, gosta sluz pa obloži dihalne poti. Predvsem izdihovanje je vedno težje.

Terapija se izvaja na dveh ravneh. V nekaterih primerih se s 'kontrolorji' (med drugim kortizonom) zavre možnost vnetja pljuč. V drugih primerih pa zdravila ob napadih poskrbijo za razširitev bronhijev.

V koledarju cvetenja različnih trav in dreves so podatki o jakosti obremenitve za naše telo, natančni podatki o količini cvetnega prahu v zraku pa so v sezoni na voljo na spletni strani Agencije RS za okolje.

vir: Lek, Bodi aktivna